Na domačih vrtovih v ločenem delu sadovnjaka ni redko zasaditi drugega drevesa na mestu, kjer so že vrsto let prej rasla druga sadna drevesa. Včasih je zasaditev dreves eno za drugim na isti del vrta posledica potrebe in pomanjkanja drugega prostega prostora.
Že zdavnaj je bilo opaziti, da je rast dreves, zasajenih drug za drugim, včasih slabša in je rod manjši. Razlike so še posebej vidne, če primerjamo rast dreves, zasajenih v povsem novem položaju. Pojav šibkejšega razvoja dreves, ki rastejo na mestu, kjer so prej rasla druga drevesa, imenujemo ponovna bolezen (replantacija) in se v javnosti imenuje utrujenost tal. Dejavniki, ki povzročajo ponovno zasaditev, so lahko številni.
Med najpogostejše sodi prekomerno kopičenje škodljivih zemeljskih ogorčic, ki poškodujejo korenine novosajenih dreves. Poleg tega koreninske ogorčice pogosto proizvajajo strupene snovi, ki zavirajo rast korenin, zato je celotno drevo zavirano. Drug dejavnik, ki vpliva na rast dreves, je lahko povečanje prisotnosti škodljivih gliv, aktinomicetov ali bakterij.
Tudi substrat na določenem mestu na vrtu z leti postaja vse bolj reven s hranili, ker rastline porabljajo makro- in mikroelemente, ki zemljo sterilizirajo. Vendar obstajajo načini za preprečevanje učinkov utrujenosti tal. Da bi novim rastlinam zagotovili ugodne pogoje za rast, je vredno rekultivirati tla pred sajenjem in jim povrniti rodovitnost.
Preprečevanje bolezni replantacije
• Ko je drevo podrto, po možnosti izkopljemo vse preostale korenine v tleh.
• Preden posadite nova drevesa, naredite en do tri odmore. Vmes posejemo posevke (gorčico, rž).
• Tla globoko kopljemo, kar bo izboljšalo njeno prezračevanje in zrahljalo stisnjen substrat.
• Substrat apnemo, če je preveč kisel.
• Pomanjkljivosti elementov dopolnjujemo s sejanjem fosfor-kalijevih gnojil (npr. Polifoska) ali kopanjem gnoja.
• Pri sajenju izkopane luknje pokrijemo s svežo listno zemljo ali dobro porazdeljenim kompostom.
• Po sajenju dreves posejte Tagetes, ki uničuje talne ogorčice.
Samo nepovezane vrste
Replantacijska bolezen je še posebej nevarna za kamnite vrste. To pomeni, da na primer ne smemo saditi češenj po češnjah ali breskev po breskvah. Lahko pa po češnjah posadimo še drugo, nepovezano vrsto, na primer jablane ali hruške.
