Dvanajst dni v letu se družinsko življenje osredotoča na kavkaško jelko Abies nordmanniana. Težko si predstavljamo božič brez božičnega drevesa z vonjem po smoli, okrašenega z bleščečimi božičnimi kroglicami, bonboni v pisanih ovojih in utripajočimi lučkami. Zdaj tradicionalno smreko vse pogosteje nadomešča kavkaška jelka.
Njegova prednost pred smreko je, da ne pušča iglic in dlje ostane svež. Slikovita drevesa s svetlečimi, temno zelenimi iglicami so na vrtovih manj pogosta. Starejši primerki večine jelk so ogromna drevesa. Kavkaška jelka doseže višino 40-50 m s premerom trupa približno 2 m.
Na srednje velikem vrtu pa je prostor za druge vrste. Korejska jelka Abies koreana raste zelo počasi in doseže višino 8-10 m in širino 3 m. Njegov privlačen videz je posledica poganjkov, gosto prekritih z iglicami in nenavadnih vijoličastih storžkov, ki rastejo navpično. Zato ni presenetljivo, da si vrtnarji že vrsto let prizadevajo za rast novih in lepih oblik.
Med njimi je sorta 'Silberlocke' z največjo višino od 2 do 5 m. Borovi storžki so sprva vijolični, vendar zorejo v rjavi barvi. Številne sorte korejske jelke odlikuje zelo gosta navada, najnižje in najpočasneje rastoče pa je mogoče uspešno gojiti tudi v posodah.
Pritlikave sorte najdemo tudi med drugimi vrstami jelk. Sem spada kavkaška jelka Abies nordmanniana. Njegova nizka oblika, znana iz druge polovice 19. stoletja, "Brevifolia", po približno 50 letih doseže višino 4 m. Dragocena vrsta z veliko dekorativno vrednostjo je kalifornijska jelka Abies concolor. Veliko drevo, ki izvira iz Severne Amerike, izgleda kot en sam rastoči primerek. Izbrana v vzreji sorta „Glauca Compacta“ zraste do višine le 3 m.
Večina vrst in sort jelk ima ne glede na velikost zelo podobne zahteve. Raje imajo sončno ali rahlo zasenčeno lego. Najpogosteje jim je všeč substrat, ki ni pretežak, nenehno in enakomerno vlažen, pa tudi kisel in bogat s hranili. V nasprotju s smreko imajo jelke globoke korenine in zato slabo rastejo v plitvih tleh.
Jela spada med iglavce, ki jih ne obrezujemo. Pri starih, visokih drevesih lahko po potrebi odstranimo spodnje, najstarejše veje. Nujno se je treba izogibati krajšanju stranskih poganjkov, pa tudi rezanju vrhov. Če raste dobro v optimalnih pogojih, bo dobro oskrbljeno drevo že desetletja uživalo v svojem videzu in okrasilo vrt ne samo ob božiču.
