Z možem živimo v t.i. vrstna hiša. Od nekdaj smo sanjali o hiši z velikim vrtom, toda življenje piše svoje scenarije. Kljub temu se nisem odrekel vrtnarskim strastem in - takoj ko smo se preselili sem - sem se odločil, da svojo teraso spremenim v pravo oazo zelenja. Od takrat je minilo že nekaj let in s ponosom lahko rečem, da mi je uspelo.
Spomladanskega čiščenja začnem na naši terasi takoj, ko izgine zadnji sneg. Po zimi je treba odstraniti odmrlo listje, vejice in druge ostanke, ki jih piha veter. Občasno se bo deska v ograji ali pristajališču sprostila. Potem prosim moža za pomoč. Na teraso sem postavil nekaj večjih loncev in veliko manjših posod, v katerih rastline prezimijo. Pozno jeseni so najbolj občutljive, zlasti hortenzije, prekrite z vrtnimi podstavki iz flisa ali slame. Spomladi snamem prevleke z loncev in preverim, kako so prezimile moje zelene zenice. Če je takšna potreba, odstranim poškodovane vejice in nekoliko obrežem celo grmovje. To počnem na primer z drevesi s škatlami, ki jih imam več. V velikih loncih imam tudi weigelo, tonzilo, forzicijo in jasmin. Pred nekaj leti sem posadil tudi vrbo in brezo, pripeljano iz drevesnice.Drevesa v posodah ne rastejo preveč, dajejo pa senco in veliko zelenja.
Pomlad je tudi najboljši čas za negovanje lončnic. Osebno v posode najpogosteje nasujem kompostno zemljo, ki jo kupim v vrtni trgovini.
Poleg dreves in grmovnic imam na terasi tudi veliko cvetja in zelišč - na primer sivke, mete in melise. Najprej se pojavijo jegliči, narcisi, safirji, hijacinte in tulipani. Ko odcvetijo, vsako leto izkopljem samo čebulice tulipanov in jih hranim na zračnem mestu do sredine septembra. Druge čebulice ostanejo v lončkih več sezon. Ločim jih le, če želim rastlino pomladiti.
Najprej v posodice za čebulice posadim barvne mačehe, nato pa sadike pelargonija, begonije in lobelije.
Naša terasa je moj azil in strast. Tu počivam med vonjem maciejke in sivke, poleti pa niti ne grem nikamor.
Marzena Włodarska
Bogdanowice
