Vrtne sorte vijolice cvetijo obilneje in imajo večje cvetove. Zelo dragocena vijolica z okrasnimi listi in cvetovi je labradorjska vijolica Viola labradorica, ki samoniklo raste v Severni Ameriki in na Grenlandiji. Rastline te vrste tvorijo kratke, 5-10 cm šope dolgorepih srčastih listov, vijolične barve, zlasti na spodnji strani. Sorta 'Viride' ima svetlo zelene liste.
Cvetovi so drobni in svetlo modre ali lila modre barve, kot pri sorti 'Purpurea'. Razvijejo se aprila in maja, ne dišijo. Labradorjeva vijolica je impresivno videti v skupinah različnih velikosti na vrtovih in v parkih, med drevesi in grmičevjem, pa tudi na majhnih pobočjih in terasah ter v skalnatih vrtovih.
Metulj vijolična Viola sororia (Viola papilionaceae), ki izvira iz Severne Amerike, tvori izbočene kepe visoke 15-20 cm. Listi so veliki, v obliki srca ali jajčastega obrisa, dolgorepi, cvetovi pa vijolični z belim očesom, brez vonja. Cvetovi "Albiflora" so beli, "Priceaena" so bele s temno modro barvo, "pege" so bele, modre pikčaste in "Framecheck marelice" so breskev rumene. Cveti konec aprila in maja. Raste s kratkimi, nadzemnimi tekači, še posebej dobro v senčnih in vlažnih krajih. Je zelo trpežen.
Ena izmed višjih vijolic (20–60 cm) je Viola elatior, ki jo najdemo v srednji in vzhodni Evropi, Sibiriji in na Kitajskem, s svetlo sivkasto modrimi cvetovi na dolgih pecljih. Cveti od maja do junija. Z lahkoto se širi sam. Gojimo ga lahko na cvetnih travnikih in gredicah.
Gojenje in skrb za afriško vijolico
Zelo priljubljena vrsta je prišlek iz Pirenejev, rožnata vijolica Viola cornuta. Zraste do 25 cm. Od prej opisanih vrst se razlikuje po večjih cvetovih z dolgo ostrostjo in dolgim cvetenjem (od pozne pomladi do jeseni). Spominjajo na znane mačehe. Pri vrstah so vijolične, pri sortah pa modre, rumene in bele. Ena najlepših sort je 'Alba Minor' s snežno belimi cvetovi in zelo dolgim in obilnim cvetenjem.
