Solanum tuberosum je rastlina, ki spada v družino pastirjev, kot so paradižnik, paprika in jajčevci. Priljubljenost te zelenjave (pa tudi kmetijske rastline) je posledica dejstva, da je okusna in hranljiva. Na njegovi osnovi lahko dodatno proizvajate pijače, ki so nam všeč.
Krompir prihaja iz Južne Amerike, kjer naj bi ga Inke gojile pred približno 3.500 leti. V Evropo je prišel razmeroma nedavno, šele v 16. stoletju.
Kuhan krompir je razmeroma nizkokalorična jed - 100 g zagotavlja 86 kcal. Skoraj 78% gomolja je voda, druge sestavine so večinoma ogljikovi hidrati, približno 20% in skoraj 2% beljakovin. Krompirjeve konzerve so veliko bolj kalorične. Pomfrit in čips skozi proizvodni postopek vsebujejo znatno količino maščobe, kar poveča kalorično vrednost obroka, zato jih jejmo zmerno. Žal imata tako kuhani kot pečeni krompir visok glikemični indeks 85-95. Vsebnost mineralnih soli določa alkalno reakcijo, ki prispeva k nevtralizaciji kislin, ki nastanejo po zaužitju mesa ali kruha. Po toplotni obdelavi je količina vitamina C majhna, na ravni nekaj mg / 100g izdelka, medtem ko je v surovem v povprečju 20-30 mg.
Krompirjevi gomolji se lahko odvisno od sorte razlikujejo tako po barvi kože kot po mesu. Koža je lahko bela, roza, rdeča ali vijolična, meso pa belo, rumeno ali rumeno-belo. Zelena obarvanost gomoljev je posledica izpostavljenosti svetlobi, kar je nezaželeno. To je zato, ker se tam kopiči solanin, ki je strupen alkaloid, prisoten v vseh nadzemnih delih rastline. Največ je v sadju krompirja, ki je zato neprimerno za uživanje.
Gojeni krompir vegetativno razmnožujemo z gomolji. Razmnoževanje s semeni se uporablja samo pri vzreji, ker krompir, ki se goji iz semen, pogosto ne ponavlja starševskih lastnosti.
Roślina ta nie jest zbyt wymagająca. Gleba pod uprawę powinna być starannie uprawiona, dość przewiewna, o dobrej strukturze. Dobrze reaguje na jesienne nawożenie obornikiem, który powinien być odpowiednio rozłożony. Nawozy azotowe stosuje się wiosną, tuż przed sadzeniem bulw. Do najwcześniejszych upraw wykorzystuje się bulwy podkiełkowane. Termin sadzenia powinien być dostosowany do warunków termicznych, tzn. wtedy, gdy temperatura gleby i powietrza wynosi co najmniej 8ºC. Optymalna temperatura dla zawiązywania i wzrostu bulw wynosi 20ºC w ciągu dnia oraz 14ºC w nocy. Podkiełkowywanie bulw powinno się zacząć przeprowadzać na 3-5 tygodni przed planowanym terminem sadzenia. Polega ono na umieszczeniu bulw w skrzynkach w pomieszczeniu z dostępem do światła przez 10-12 godzin na dobę, w temperaturze 12-15ºC.
Za sajenje so primerni gomolji, ki imajo približno 1 cm dolge kalčke, razmeroma debele in trdno postavljene. Za zasaditev 10 m² je potrebno približno 2,5 kg srednje velikih gomoljev s težo približno 70 g. Sadijo se na razdalji 60 cm med vrstami in v vrstah vsakih 20-40 cm. V primeru zgodnje pridelave je treba sajenje opraviti v prvi polovici aprila - takrat lahko že sredi junija uživamo v okusu lastnega krompirja.
