Drevesni molj je invazivna vrsta metulja in doseže razpon kril do 4 centimetre, zaradi česar je največja vrsta med evropskimi pahljačastimi vrstami (Crambidae). Zahvaljujoč zelo značilni barvi kril je mošusne molje enostavno prepoznati.
Pogostejša bela oblika ima mavrične krila s široko, rjavo črto, ki poteka vzdolž sprednjega roba sprednjega krila in še širše obrobe iste barve, ki potekajo vzdolž zunanjih robov obeh parov kril. Pomemben delež prebivalstva so posamezniki z rjavim ozadjem kril, izrazitim vijoličnim sijajem in kontrastnim belim madežem v obliki polmeseca.
Ogrožena drevesa
Pomembno je, da so škatlasta drevesa edine gostiteljske rastline za ličinke tega metulja, pa tudi kraj za odlaganje jajčec in mesta srečevanja za oba spola. V srednji Evropi vrsta preživi dve ali tri generacije na leto, odvisno od vremenskih in podnebnih razmer. Ličinke se razvijejo na listih in poganjkih gostiteljske rastline, kjer se intenzivno vrtijo svilene niti. Mlajši grizljajo robove listov, starejši pa pojedo skoraj vse liste. Pri intenzivnem hranjenju se poganjki pogosto olupijo, rastline pa celo popolnoma posušijo.
 |
|
(foto: www.lepiforum.de) |
Leta 2012 so škatlastega molja prvič opazili na Poljskem, v vojvodstvu Dolnośląskie, leta 2015 pa so njegovo prisotnost zabeležili tudi v vojvodstvu Opolskie in Malopolskie. Metulje in kukulje smo opazili na domačih vrtovih, med ohlapnimi enodružinskimi stavbami z bolj ali manj intenzivno zasajenimi grmičevjemi pušpana.
- Na tuje celine se nenehno vnašajo nove vrste žuželk, vključno z metulji, katerih jajčeca, ličinke ali lutke se z gostiteljsko rastlino zlahka prenesejo na velike razdalje. Brez novih naravnih zajedavcev in plenilcev na novih območjih te vrste pogosto postanejo problematične in lahko povzročijo veliko škodo. Škatlasti molj je bil v Evropo pripeljan kot posledica uvoženih rastlin. Njeno naravno območje je subtropsko območje vzhodne Azije, od Indije, prek Kitajske, Koreje do Japonske in ruskega Daljnega vzhoda. Prvič v Evropi je bila najdena vrsta
na jugozahodu Nemčije, leta 2007. V zadnjem desetletju je hitro koloniziral druga območja in je zdaj znan iz večine držav zahodne in južne Evrope, zdaj pa tudi srednje Evrope - je dejal dr. Marek W. Kozłowski, prof. Sonce z oddelka za uporabno entomologijo na Univerzi za znanosti o življenju v Varšavi.
Od lanskega leta se v nekaterih mestih, zlasti v Krakovu, kjer je molj jedel liste pušpana v mestnih parkih in vrtovih, znatno poveča. V zadnjih tednih se je škatlasti molj pojavil tudi v Varšavi v Bemowo. Obseg pojava je tako velik, da lahko govorimo o pravi kugi!
Kako se boriti s pušpanovim moljem?
- Proti pušpanovemu molju se lahko borimo na več načinov. Najpomembneje pa je pogosto opazovati rastline, da bomo lahko pravočasno reagirali. Vsakih nekaj dni morate skrbno preučiti grmičevje in preveriti, ali so na njih grizani listi in preja. Pozorno morate opazovati grmovje, ker se mlade gosenice pogosto začnejo hraniti v notranjih prostorih krošnje. Gosenice je treba v najzgodnejši možni fazi razvoja ujeti in uničiti. Zberemo jih lahko ročno, jih otresemo z grmovja ali speremo z vodo pod visokim pritiskom - svetuje strokovnjakinja za PSOR, dr. Joanna Gałązka.
Ulov gosenic je pogosto zadosten način zaščite, zlasti na domačih vrtovih z le nekaj grmičevjem. Če ni učinkov, lahko za zaščito okrasnih rastlin uporabite kemična sredstva na osnovi acetamiprida, deltametrina in lambda-cihalotrina - dodaja dr. Gałązka.
Pred uporabo katerega koli fitofarmacevtskega sredstva natančno preberite etiketo, kjer boste našli najpomembnejše informacije o uporabi določenega sredstva.
Poljsko združenje za zaščito rastlin
Poljsko združenje za zaščito rastlin (PSOR) predstavlja industrijo fitofarmacevtskih sredstev. PSOR izvaja projekte, namenjene celovitim informacijam in izobraževanju o varni in odgovorni uporabi fitofarmacevtskih sredstev. PSOR je lastnik in koordinator sistema za zbiranje embalaže PSOR. V imenu podjetij, ki na trg uvajajo fitofarmacevtska sredstva, vodi državno izobraževalno akcijo pod sloganom »Vsak paket šteje.« Združenje spodbuja tudi varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev pod geslom »Ne potrebujejo samo pridelki.« PSOR je leta 2015 začel državno izobraževalno akcijo » V nujni zaščiti. «Njegov namen je informirati o sodobnih metodah rastlinske pridelave in sodobnem kmetijstvu, v katerem se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva.
