Divjih sadnih rastlin ni mogoče preceniti. Njihovo vrednost je treba meriti na več ravneh, saj združujejo vrednosti okrasnih in uporabnih rastlin. Nekateri rastejo popolnoma divje, drugi pa so se dobro uveljavili in rastejo v vrtnih razmerah.
Številne prostoživeče vrste so dobile plemenite oblike, ki jih običajno odlikujejo boljša kakovost plodov in nekoliko spremenjene razvojne lastnosti. Tako je na primer pri bezgu, drevesu ali jagodičju (tj. Priljubljeni gorski pepel). Med sortami bezga je "Sampo", "Alleso" in "Samyl".
Skoraj vsi deli grma imajo zdravilne lastnosti. Sadje je primerno za sokove, sirupe, marmelade, slivovo marmelado in marmelado. Grmovje dobro uspeva na humusu in vlažnih tleh, sadimo jih spomladi ali jeseni.
Užitni dren ima sočno sladko-kislo sadje, ki je od rumene do karminske barve. Številne plemenite sorte prihajajo iz Ukrajine, na primer „Elegantnyj“, „Korałłówj Marka“, „Wydubieckij“, „Ekzoticznij“, „Jantarnyj“. Grmi dosežejo višino približno 5 metrov in praktično ne zahtevajo vzdrževanja.
Ne napadajo jih bolezni ali škodljivci. Sadje lahko jemo surovo ali predelano. Ljudska medicina jih je uporabljala za zdravljenje želodčnih bolezni. Številni hvalijo okus in aromo priljubljenega drena.
Tudi rowanberry ima svežo sadno sorto, ena najboljših je 'Rosina'. Sadje dozori konec poletja, uživamo ga lahko surovega, predelamo v mousse, marmelado, konzerve ali uporabimo za pridelavo jagodičja. Med drugimi tu opisanimi divjimi vrstami velja omeniti na primer japonsko kutino, ki marca / aprila cveti rdeče in daje dišeče sadje.
Rastlinski viri zdravja
Omeniti velja tudi okrasno jablano, v različnih vrstah in sortah, ki maja cvetijo v beli ali roza barvi in obrodijo pisane plodove. Priporočamo ptičjo češnjo z dišečimi belimi cvetovi, ki se pojavijo aprila / maja zaradi črnega sadja, pa tudi čupavo češnjo s klobučevimi listi, rožnatimi in belimi cvetovi ter rdečim užitnim sadjem, ki dozori junija.
